V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, v katerih je po zadnjih podatkih oblasti in nevladnih organizacij življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Nemiri, ki so se začeli pred enim tednom kot stavka trgovcev na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Protestniki so prvotne gospodarske zahteve nadgradili s političnimi slogani, uperjenimi proti verskemu vrhu in islamski republiki, kar je privedlo do silovitih spopadov z varnostnimi silami. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek javno posvaril Teheran, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati, če bodo oblasti nasilno zatirale mirne protestnike. Trumpove izjave so sprožile oster odziv iranskih uradnikov, ki so zagrozili z napadi na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni nemiri najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij po vsej državi, opazovalci ocenjujejo, da trenutna intenzivnost še ne dosega takratnih ravni. Kljub temu poročila kažejo, da so se iranski voditelji zaradi vztrajnosti protestov znašli v kriznem stanju in sklicujejo nujne sestanke za ohranitev stabilnosti režima.

V Iranu se nadaljujejo množični protesti zaradi propadajočega gospodarstva in visoke inflacije, v katerih je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 15 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem nagovoru po začetku nemirov v soboto zavzel nepopustljivo držo in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih postavijo na njihovo mesto, kar po mnenju analitikov pomeni zeleno luč za brutalno zadušitev demonstracij. Napetosti so se dodatno stopnjevale po tem, ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump v petek napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran nad njimi izvajal nasilje. Iranski uradniki so se na te grožnje odzvali z opozorili, da bodo v primeru posredovanja tarča njihovi vojaki na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni protesti najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila val demonstracij po vsej državi, intenzivnost trenutnih nemirov po mnenju opazovalcev še ni dosegla takratne ravni, vendar število aretacij in žrtev vztrajno narašča.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Izraelske oborožene sile so porušile veliko stanovanjsko stavbo v mestu Gaza, medtem ko se pripravljajo na večjo ofenzivo. V Iranu so usmrtili moškega zaradi umora varnostnega uradnika med protesti, ki jih je leta 2022 zanetila smrt Mahse Amini. BBC je analiziral razloge, zakaj ruski predsednik Vladimir Putin ne kaže pripravljenosti za umik v konfliktu z Ukrajino.

Iran je v soboto usmrtil moškega, ki je bil obtožen umora varnostnega uradnika med nemiri, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini leta 2022. Usmrtitev je potrdila tudi iranska pravosodna spletna stran Mizan.